Semena so eden od gradnikov življenja. Odgovorni so za lepoto in blagodat naše Zemlje. Prav tako so izjemno stoični, saj so v zadnjih letih našli in gojili starodavna semena. Številna ta semena iz preteklosti so stara več deset tisoč let. Semena starodavne dediščine so ključnega pomena za življenje prednikov in razvoj flore planeta.
Če vas skrbi datum sajenja na paketu s semeni, vas morda ne bo treba preveč skrbeti. Znanstveniki so odkrili tisočletja stara semena, ki so jih v svoji radovednosti uspela kali in saditi nekatera. Posebno zanimivost predstavljajo starodavna semena datljev, stara približno 2000 let. Obstaja tudi več drugih primerov kalivih starodavnih semen, ki jih preučujejo.
Seme starodavne dediščine
Prvo uspešno zasaditev odkopanega semena je bilo leta 2005. Semena so našli v ostankih Masade, stare stavbe v Izraelu. Začetna rastlina je bila kaljena in gojena iz starodavnih semen datuma. Imenovan je bil Metuzalem. Uspevala je, sčasoma je povzročila izravnave in cvetni prah odvzela za oploditev sodobnih ženskih datumskih palm. Nekaj let kasneje je vzklilo še 6 semen, kar je povzročilo 5 zdravih rastlin. Vsako seme je pozdravilo že od nastanka zvitkov z Mrtvega morja.
Druga semena iz preteklosti
Znanstveniki v Sibiriji so odkrili zalog semen rastline Silene stenophylla, ki je tesna sorodnica sodobnega ozkolistnega kampa. Na svoje presenečenje so lahko iz poškodovanih semen izvlekli sposoben rastlinski material. Sčasoma so te kalile in rasle do popolnoma zrelih rastlin. Vsaka rastlina je imela nekoliko drugačne cvetove, sicer pa enako obliko. Pridelali so celo seme. Menijo, da je globoka permafrost pomagala ohranjati genski material. Semena so bila odkrita v veverici, ki je bila 38 metrov pod tlemi.
Kaj se lahko naučimo iz starodavnih semen?
Najdeno in gojeno starodavno seme ni le zanimivost, temveč tudi učni poskus. Znanost lahko s preučevanjem njihove DNK ugotovi, katere prilagoditve so rastline naredile, da so lahko tako dolgo preživele. Prav tako naj bi permafrost vseboval veliko izumrlih rastlinskih in živalskih osebkov. Od teh bi lahko rastlinsko življenje, ki je nekoč obstajalo, vstalo. Nadaljnje preučevanje teh semen bi lahko privedlo do novih tehnik konzerviranja in prilagajanja rastlin, ki bi jih lahko prenesli na sodobne pridelke. Takšna odkritja bi lahko naše prehranske pridelke naredila varnejše in bolje preživela. Lahko bi ga uporabili tudi v semenskih trezorjih, kjer je ohranjena večina svetovne flore.
